Vtisi mamic
Vtisi mamic
Lepa nosečnost in miren porod s pomočjo Marjete
Med nosečnostjo sem o svojem porodu veliko razmišljala in želela sem si, da bi bil tako pomemben trenutek v življenju res izkušnja, ki bi me osrečila. Marjeto mi je priporočila prijateljica, ki je z njeno pomočjo rodila že dvakrat. Povedala mi je, da je pri Marjeti porod tak, kakršnega si želiš, saj je zelo odprta za želje posameznice, prav tako, da bom pri njej dobila ogromno informacij, ki mi bodo prav prišle med nosečnostjo in pred porodom. Z Marjeto sem se na kavi dobila v četrtem mesecu nosečnosti in takrat sva z možem odločila zanjo, saj je prisluhnila vsem najinim željam. Pozneje sem vseeno začela razmišljati o drugih možnostih, saj sem si želela roditi doma. Šla sem v Avstrijo, poklicala babico iz Hrvaške, ampak mesec pred porodom sem se znova prepričala, da želim pri porodu Marjeto, saj sem idejo o porodu doma opustila, ker se mi je zdela preveč tvegana. Razmišljala sem, da si, če že moram roditi v bolnišnici, želim malce intimnejšo porodnišnico in babico, ki bo med porodom ob meni in pozna mene in moje želje. Po tem sva bili z Marjeto ves čas v stikih, in takrat me je vedno povprašala, kako smo.
V nedeljo zjutraj me je prebudil nemir v srcu. Odšla sem na stranišče in videla, da se mi je odluščil čep. Poklicala sem babico Marjeto, ki mi je dejala, naj bom mirna, saj lahko rodim danes ali čez nekaj dni. Vedela sem, da bom rodila ta dan, zato sem si umila lase in pripravila vse potrebno. Nato sem šla z možem in s prijatelji na kavo. Na poti do lokala sem opazovala naravo, rastline in barve in vse je bilo videti veliko bolj živo in intenzivno kot kdaj prej, opazila sem spremembo v svojem doživljanju okolice. Že pred dvema tednoma sem intenzivno čutila, kako postajam vse bolj čuteča in vse manj razmišljujoča, kar mi je zelo oteževalo vožnjo, preprosto komunikacijo in organizacijo. Vedno bolj sem se poglabljala vase, potrebovala sem tudi več spanca. Vseskozi sem sanjala o morju in velikih valovih. S prijatelji smo odšli na kosilo, ker nisem želela lačna v porodnišnico.
Popoldan sem začutila prvi popadek in potem počasi še enega in še enega. Že med temi popadki sem odplavala v meditativni svet. Poklicala sem Marjeto, ki mi je svetovala, naj si kad napolnim z vročo vodo in soljo in za nekaj časa zlezem vanjo. Zelo mi je prijalo in me sprostilo. Svetovala mi je tudi, naj si skuham kompot z veliko cimeta in klinčkov, ki sem ga pila ves dan. Popadki so postajali pogostejši in zvečer je prišla Marjeta k meni domov preverit, koliko sem odprta. Odprta sem bila dva centimetra. Poslušala je bitje srca mojega otročka in me zaradi prehitrega utripa preventivno odpeljala v porodnišnico. Mož in mama, ki sem jo želela imeti ob sebi, sta prišla kmalu zatem. V porodnišnici je bil CT v redu, zato sem okoli polnoči dobila klistir. Po njem sem še malo hodila okoli in mož je bil moja opora pri vse močnejših popadkih. Nato sem zlezla na posteljo, ker nisem več mogla hodit, in se namestila v sedeč položaj. Soba je bila zatemnjena in po nasvetu Marjete mi je uspelo popolnoma izključiti zvoke in ljudi iz okolja. Obstajali smo samo jaz, Marjeta, mož in mama, ki je med porodom igrala na himalajske posode. To je bil poleg Marjetinega glasu edini zvok, ki sem ga slišala in sploh prenesla. Med popadki sem intenzivno delala vaje vizualizacije. Zelo natančno sem si predstavljala cvetove vseh vrst in barv, kako se odpirajo, in to sliko sem si ponavljala med vsakim popadkom. Pozneje, ko so popadki postali resnično močni, sem v sebi ponavljala ime svojega otroka in si predstavljala, kako je z vsakim vdihom bolj spuščen in jaz bolj odprta. In res je kmalu moj lepi mali fant prišel na moje prsi. Bilo je čarobno. Mož je prerezal popkovino. Obema je bilo res lepo, ko je Marjetka otročka čez nekaj časa dala na prsi mojega moža, saj otrok potrebuje tudi „deady bonding“. Moj porod je bil resnično lepo, ponotranjeno in mirno doživetje. Bil je popolnoma naraven, tudi prerezana ali natrgana nisem bila, saj je Marjeta resnično lepo vodila tudi zadnjo fazo poroda in poskrbela, da se presredek ni poškodoval.
Prvi dnevi so bili nekoliko naporni, saj mali ni pil mojega mleka in je dobil zlatenico. Marjeta me je redno klicala in mi pomagala skozi vse nevšečnosti, tako da se je na koncu vse lepo uredilo. Pokazala nama je tudi pravilni način kopanja otroka in nama popolnoma nadomestila patronažno sestro. Postali smo prijatelji in srečna sem, da sem imela tako lepo izkušnjo in da se pri raznih dilemah lahko obrnem in zanesem na mojo Marjeto.
Dalija Sega Štok