Vtisi mamic
Vtisi mamic
Naravni porod po carskem rezu
Prvič sem rodila s carskim rezom, ki ni bil načrtovan. V izpisnico je zdravnik v ljubljanski porodnišnici napisal kot razlog “fetalni distres”, sama pa sem še mesece po porodu premlevala, kaj se je pravzaprav zgodilo. Porod je bil sprožen z umetnimi sredstvi, odpirala sem se počasi, po dolgih urah umetnih popadkov pa sem vsa omotična podpisala dovoljenje za carski rez. Zbudila sem se še bolj omamljena, ne vedoč, kaj se je zgodilo z mojim sinom. Sestre so mi zagotovile, da je vse v redu, da je zgolj na opazovanju in ga zato ni pri meni, tako da sem lahko zaspala, a se zbujala in še vedno omamljena od narkoze vedno znova pozabljala, da je s sinom vse v redu. Budna sem bila neprestano v solzah; tiste ure so bile daleč najhujše v mojem življenju. Ko mi po 12 urah sina še vedno niso prinesli, sama pa sem bila zaradi bolečin priklenjena na posteljo, sem izbruhnila v histeričen jok in dobesedno prosjačila, naj mi ga že vendar pokažejo, da ga lahko objamem. Ko sem ga končno lahko stisnila k sebi, je bil svet spet sestavljen in cel, moja agonija pa končana. Zelo zelo rada ga objemam še danes . Je živahen fantek, poln energije in staršema v veliko veselje in ponos.
Ko sem zanosila drugič, sem hotela biti pripravljena na vse. Hotela sem imeti ob sebi ljudi, ki me razumejo in spoštujejo mojo željo, da dojenčico vidim in stisnem k sebi takoj po porodu. Pripravljena sem bila tudi na ponovni carski rez, tokrat v budnem stanju. Po poizvedbah sva se z možem odločila za porodnišnico Kranj, po priporočilih pa za babico Marjeto. Že takoj ob prvem srečanju z njo sem vedala, da razume, kaj si želim in kakšna izkušnja je za mano. Zaupala sem ji instinktivno, pa tudi punčka v trebuhu je veselo brcala, ko sva bili pri njej na razgovoru. Marjeta nama je z možem razkazala tudi porodni oddelek kranjske porodnišnice ter bila vedno na razpolago za odgovore in nasvete. Njena navodila so mi bila v veliko pomoč, ko sem pripravljala svoje telo na počasno odpiranje. Pogosto sem se pogovarjala s svojo punčko v trebuhu in ji opisovala naš svet. Tako, da je bil karseda lep.
Konec decembra sem po Marjetinih priporočilih pridno pila čaj iz malinovih listov in se grela na kopelih iz senenega drobirja. 29. decembra sem po amnioskopiji cel dan preživela v Kranju pri starših, skupaj s sinkom. Okrog 12h me je začelo špikati, a ker sem bila že vajena “lažnih” popadkov, špikanju nisem posvečala velike pozornosti. Okrog 4h popoldne je špikanje dobivalo ritem, ob 6h pa ni bilo več dvoma, da se popadki ponavljajo na 10 minut. Z možem sva se peš sprehodila do porodnišnice, kjer so se popadki ponavljali že na dve-tri minute, odprta pa sem bila že 8 cm. Babica Marjeta je prihitela z zabave, pražnje oblečena in nasmejana. Popolnoma sem ji zaupala in se prepustila njenim napotkom, glasu in masaži. Kmalu sem obvladala predihavanje popadkov tako, da mi je bilo v veliko olajšanje, bolečine pa skoraj nisem čutila. Iztis je bil težavnejši, saj je bila punčkina glavica tako obrnjena, a je šlo. Babica Marjeta se je postavila po robu dežurnemu zdravniku, ki me je hotel rezati, ko se je iztis zavlekel. Po njeni zaslugi nimam nobenih problemov s posledicami šivanja, rodila sem naravno, s svojimi popadki in brez kakršnihkoli umetnih sredstev.
Najino punčko sem čez dobri dve uri po prihodu v porodnišnico že lahko objela in podojila. Moja sladka mala deklica. Sanja Katarina je čudovit, miren otrok s širokim nasmehom. Največjega namenja svojemu bratcu.
Babica Marjeta, zlata si!
Jana Urh Lesjak